O Subotici

Subotica je:

            Mesto secesije

            Mesto gospodarstva

            Mesto dobre hrane

            Mesto na križišču kultur, veroizpovedi in narodov

Subotica je najsevernejše mesto Republike Srbije, okoli 10 km od državne srbsko-madžarske meje v srcu Panonske nižine.  Zaradi ugodnega položaja in delovnih meščanov, ki jih je okoli 142.000, je Subotica administrativno, industrijsko, tržno, trgovsko, turistično in kulturno središče Severno-bačke regije, saj ima tudi dolgo in bogato tradicijo in kulturno dediščino.

Subotica je znana kot večnacionalno središče, katerega si delijo predstavniki več kot 20 različnih narodnih skupin, med katerimi so najbolj številni Madžari, Srbi, Hrvati in Bunjevci. V pogostih velikih selitvah so bili v te kraje naseljeni  tudi drugi narodi, kot so Nemci, Slovaki, Slovenci, Židje, Grki in ostali. Istočasno je Subotica mesto, v katerem skladno sobivajo ljudje različnih religij:  katoliki, pravoslavci, protestanti, muslimani  in okoli 30 različnih ločin.

V pisanih dokumentih je Subotica prvič omenjena 1391. leta, čeprav je brez dvoma dokazano, da je bila naseljena  pred 3000 leti.

Prvo pisano ime je bilo Zabadka. Od tega 1391 leta je svoje ime menjala več kot 200-krat, toda najbolj značilna so imena Sent Maria, Maria Teresiopolis, Maria Teresienstadt, Szabatka in Subotica.

Prve institucije so bile ustanovljene v drugi polovici XIX. stoletja, ko se Subotica začne razvijati v moderno srednjeevropsko mesto.  Železnica je v Subotico prispela 1869, električni tramvaj je speljal 1897, ko je v Subotici zgrajena električna centrala. Subotiška srednja šola - predhodnik gimnazije – je bila ustanovljena leta 1747, glasbena šola leta 1868,  prva tiskarna je začela z delom 1844. leta. Mestna knjižnica je bila odprta 1846. leta, gledališče je odprlo svoja vrata leta 1854, Palič je postal zdravilišče in letovišče 1845. leta. Prvi časnik je izšel 1848. leta, Angelo Bianci iz Pečuja je organiziral prvo filmsko projekcijo 1899, Aleksandar Lifka je zgradil prvo kino dvorano 1910. Ivan Sarič je v samoizdelanem avionu poletel na prvi let 1910. leta. Pravna fakulteta je začela z delom leta 1920.

V manj kot dveh desetletjih ob koncu XIX. in na začetku XX. stoletja je Subotica doživela izjemen urbani in gospodarski razvoj. Inspirirani s secesijo so arhitekti Komor Marcell, Jakab Dežo ter Rajhl Ferenc  Subotico zaznamovali s svojimi izjemnimi arhitekturnimi dosežki. Od tedaj so zgradbe v Subotici in na Paliču  obeležene z bogato ornamentiko, kovanim železom, živimi barvami in pečujsko keramiko od fasade pa do njihove notranjosti.

Izjemna vrednost mesta so zgradbe, ki so obeležje in kulturna znamenitost ohranjene madžarske secesije v centru mesta: Rajhlova palača, mestna hiša - rotovž in sinagoga.

Kulturno življenje Subotice je zmeraj bilo pestro in bogato kakor tudi danes, z zgradbo gledališča v izgradnji, filhamonijo, več galerijami, slikarskimi kolonijami in umetniškimi skupinami. To je bilo odločilno tudi za pojav cele vrste kulturnih dogajanj: festival evopskega filma, mednarodni festival otroških gledališč, Inter-etno festival, žetvene svečanosti Dužijanca, Berbanski dani (dnevi trgatve) itn.

Dogajanja, proslave, festivali, parade, svečanosti in koncerti:        

Subotica - Palić